Čili

Čili izvira iz centralne in južne Amerike. Danes ga gojijo po celem svetu. Mati naj bi izvirala iz obdobja iz pred več kot 10.000 let s področja Andov v Boliviji in Peruju. Danes je čili ena najbolj razširjenih kulturnih rastlin in se uporablja v kulinariki po celem svetu.

Poper je v zgodovini pomenil več kot zlato in Krištof Kolumb je s svojo odpravo v Indijo mislil, da se bo vrnil z bogatim tovorom popra. Ko je prišel do obale Amerike, misleč, da je prispel na obalo Indije se je podal v iskanje popra. Tega tam ni našel. Najboljši približek s katerim se je vrnil v Evropo je bil čili, katerega je predstavil kot kajenski poper. Ime izvira iz jezika indijancev Tupi. Kajenski poper so dolgo časa imenovali tudi Kolumbov poper, brazilski, indijanski in španski poper.

Čili vsebuje snov oziroma kemijsko spojino, katera povzroča pekoč občutek in se imenuje KAPSAICIN. Kapsaicin povzroča občutek pekočnosti z dotikom na kemoreceptorne končiče v sluznici, te pa zaznajo pekočnost. Kapsaicin ni nevaren in ne povzroča fizioloških poškodb, le sproži val pekočine. Kemični oziroma industrijski kapsaicin pa je lahko tudi zelo nevaren za naše zdravje. Čisti kapsaicin vsebuje 16.000.000 skovilov.

Pekočnost čilija se označi s skovilovo lestvico (SHU) – scoville heatunit. Ta nam pove, koliko je kateri čili oziroma sorta čilija pekoča. Lestvica je dobila ime že leta 1912 po Wilbur-ju Scovillu. Ta je delal v farmacevtskem podjetju Parke-Davis in je razvil test imenovan »skovilov organoleptični preizkus«. Torej število skovilovih enot nam pove količino kapsaicina na enoto suhe mase. Danes skovile merijo s tekočinsko kromatografijo.

KRIŽANJE SORT ČILIJA

VRSTE ČILIJA

Naj omenim le pet osnovnih vrst, ki jih najpogosteje gojimo. V teh petih vrstah obstajajo številne sorte; teh je več tisoč. Poznamo tudi številne divje vrste, ki se prav tako gojijo vendar jih v tem članku ne bom omenjal.

OSNOVNE VRSTE:

• CAPSICUM ANNUUM

To je največja oziroma najbolj razširjena vrsta. V to vrsto sodi navadna oziroma številne sorte paprik in čilijev, kot so Jalapeno, Cayenne, Cherry bomb… Pri tej vrsti plodovi najhitreje obrodijo in so različno pekoči. Glede na sorto se pekočnost razlikuje od 0 SHU do skoraj 100.000 SHU.

• CAPSICUM BACCATUM

Ta vrsta najbolj prenaša malce hladnejše podnebje oziroma slabše vremenske razmere. Največjo rodnost ima v jeseni, gosto rasli grmički pa imajo manjše liste in močnejša stebla. Ta vrsta izhaja iz Peruja v južni Ameriki, kjer raste na obronkih Andov. V to vrsto spadajo sorte Aji, Bishops crown, Lemon drop, Aji amarillo…

• CAPSICUM CHINENSE

Najbolj pekoča vrsta čilija z izrazito sadno – tropsko aromo. Ima večje široke liste. Rastlina rabi dolgo rastno dobo, predno nas obdari s plodovi. Številne vrste prihajajo s centralne Amerike – Karibi, Afrike in Azije. Ponavadi so zelo pekoči pa vseeno najdemo vrsto med njimi, ki skorajda ne peče kot je Trinidad Perfume. V to vrsto sodijo sorte Habanero, Scorpion, Jamaican Hot, Naga in Bhut Jolokia, Scotch Bonnet…Ta vrsta je za nas bolj zahtevna za gojenje, predvsem zaradi podnebja, saj ji moramo zagotoviti dovolj sonca v času dozorevanja. Zato jo sejemo bolj zgodaj kot ostale, da bi začela rastlina pravočasno cveteti in bi nam plodovi dozoreli pred prvimi hladnejšimi dnevi v jeseni. Običajno so pekoči od 100.000 SHU do 2.000.000 SHU.

• CAPSICUM FRUTESCENS

Višji gosto rasli grmički potrebujejo veliko sončne svetlobe, da bi se pokazali v vsej svoji lepoti s številnimi manjšimi plodovi. Najbolj znan predstavnik je Tabasco in afriški bird eye. Te vrste vsebujejo od 50.000 SHU do 250.000 SHU.

• CAPSICUM PUBESCENS

Visoko rastle rastline z dlakavimi listi. Američani jim rečejo tudi drevesni čili, saj steblo te rastline oleseni. Ta vrsta ne mara direktne sončne svetlobe in na takem mestu posajena tudi ne plodi. To vrsto je zelo smiselno prezimiti na več kot 10 stopinj, saj naslednje leto nastavi številne plodove, prvo leto pa le nekaj. Je edina vrsta s črnimi semeni, plodovi pa so precej mesnati. Najbolj znan predstavnik te vrste je Rocoto. 100.000-300.000 SHU.